Vatikan objavil pojasnila glede blagoslova istospolnih parov

Original komentiranega besedila na (Druzina.si)Po mojem mnenju bi moral preklicati napačno odločitev, ne pa jo zagovarjati, pojasnjevati in iskati izgovore.

Poglejmo par navedb:

"Škofje ne morejo na splošno prepovedati duhovnikom, da neuradno blagoslavljajo istospolne pare ali osebe v civilnih zakonskih zvezah, podelitev blagoslova pa ne pomeni odveze, in dovoljenje za blagoslov ni krivoverstvo."

Ne samo, da jim ne morejo, ne smejo jim zapovedati nečesa, kar je v nasprotju z vestjo, z Božjim glasom. Grešnika, ki ni pripravljen sveto živeti, ki se ni pripravljen odreči grešnemu stanju, ki ne želi urediti svojega odnosa z Bogom, ni potrebno blagosloviti, četudi prosi za to. Kar on želi, je zunanje priznanje njegove napake (greha), ne pa svetosti. V takem primeru je blagoslavljanje greh in zloraba avtoritete.

Dikasterij za nauk vere zavrača očitek, da je blagoslov parov v neurejenih zvezah »krivoverstvo, v nasprotju s cerkvenim izročilom ali celo bogokletstvo«.

Zavračanje očitka ne spremeni samega stanja. Zavračanje je samo izgovor, da bi bili pred svetom mirni. Pred Bogom tako ne bodo nikoli.

Obenem omenjeni dikasterij izraža razumevanje za položaj Cerkve v državah, kjer za istospolno usmerjenost veljajo stroge kazni. V takšnih državah »je samoumevno, da blagoslov ne bi bil primeren«, je zapisano v izjavi: »Povsem jasno je, da škofje istospolno usmerjenih oseb ne želijo izpostavljati nasilju.«

Očiten dokaz, da ne gre za presežno dimenzijo blagoslova, ampak za socialno in (ne)etično obliko izvajanja verskih obredov. Njim je neprimernost blagoslova samoumevna zaradi odnosa okolice in ne zaradi odnosa Boga. Bog je blagoslov pogojeval: "Pojdi in ne greši več!" Od kdaj pa homoseksualnost in prešuštvo za  Cerkev nista več greha?

Izjava Fiducia supplicans je v skladu s pastoralno vizijo papeža Frančiška in z njegovim pozitivnim pogledom na »pastoralo, ki je blizu ljudem«.

Nedvomno. Nikakor pa ni v skladu s pastoralno vizijo cerkvenega učiteljstva, apologetov, evangelistov, svetnikov in Kristusovega nauka. Bog se je približal ljudem, pa ne tako, da jim je bil enak v grehu. Ni želel, da bi ljudje v grehu ostali, ampak se mu odrekli in po poti svetosti prišli nazaj k Bogu. V nebesa!

Dejanska novost izjave Fiducia supplicans ni dovoljenje za blagoslov parov v neurejenih zvezah, temveč razlikovanje med dvema različnima oblikama blagoslova, piše Vatican News. Poleg bogoslužnih ali obrednih blagoslovov obstajajo tudi »bolj spontani ali pastoralno spodbujeni« blagoslovi, in slednje ima v mislih dokument Fiducia supplicans.

Herezija! Kakor živi en sam Bog, je tudi ena sama vrsta blagoslova. Bog ne daje različnih blagoslovov glede na kulturo, spol, stan, raso itd. Njegov blagoslov je okrepitev naše odločitve Zanj, za svetost, za odpoved grehu. Bog daje vedno v preobilju. Prejmemo pa po svojih zmožnostih.- Beseda herezija izhaja iz grške besede starogrško αἵρεσις, hairesis (starogrško αἱρέομαι, haireomai - izbrati), kar pomeni ali izbira prepričanj ali struja vernikov. (Wiki)- Beseda blagoslov 1. rel. prošnja za božjo naklonjenost, včasih z obredno kretnjo; 2. vznes. kar povzroča srečo, korist, ● vznes. zakonski blagoslov otroci; 3. nav. iron. privoljenje, potrditev, ♦ etn. hišni blagoslov podoba z nabožnim besedilom; (Fran)

Frančišek je Dikasterij za nauk vere pozval, naj »premisli o načinu blagoslova, ki ne zahteva veliko pogojev za to preprosto dejanje pastoralne bližine in je prej sredstvo za spodbujanje odprtosti za Boga sredi najrazličnejših okoliščin«.

Evangelij po Čušinu, vera po Frančišku.... Vsak bi si rad vero nategnil na svoje kopito. Edini pogoj je bil, je in bo ostal: "Spreobrni se in veruj evangeliju!"

Duhovnik naj ne postavlja nobenih pogojev ali vprašanj o zaupnem življenju oseb, ki prosita za blagoslov. Da bi se izognili zmedi, se to dejanje, »ki traja največ deset do petnajst sekund«, ne sme odvijati pred oltarjem ali na katerem koli drugem pomembnem mestu v cerkvi. Iz istega razloga noben škof ne sme predlagati ali podeljevati blagoslovov, »ki bi lahko spominjali na bogoslužni obred«.

Poskus čimbolj zmanjšati zmedo in vznemirjenost vernikov. Čemu. Blagoslov je nekaj velikega in lepega. Če je vse v redu, zakaj bi ga skrivali, mu odvzemali slovesnost, ga relativizirali na drugo ali tretjestopenjski obred. Ja, še vedno bo to bogoslužni obred.

Blagoslovljen je par, ne pa tudi njuna zveza ...

Lažno zavajanje. Če je par, to pomeni zvezo. Mož in žena - par/zveza, fant in punca - par/zveza, dva ločenca - par bre(z)veze?, dva istospolna - par bre(z)veze? Izgovori!

 ...In tako kot pri blagoslovu posameznikov je oseba, ki prosi za blagoslov, lahko celo »velik grešnik, vendar ji ne odrekamo te očetovske geste sredi njenih prizadevanj za preživetje«.

Prizadevanje za svetost NI prizadevanje za preživetje!!! Če bi si par prizadeval za svetost, ne bi nikoli prišel s prošnjo za blagoslov kot prešuštni ali homoseksualni par, ampak bi prišla kot posameznika k zakramentu svete spovedi, priznala svoj greh, izrekla trden sklep odpovedi grehu in prejela (očiščena) odvezo in, glej no, BLAGOSLOV!

Kot spominjajo pri spletnem portalu pillarcatholic.com, je bila zadnja objavljena izjava pred Fiducia supplicans dokument z naslovom Dominus Iesus (Gospod Jezus) iz leta 2000, ki je v ekumenskih in medverskih krogih sprožil burne razprave s trditvijo o »enosti in odrešenjskozveličavni vesoljnosti Jezusa Kristusa in Cerkve«.

Ta papež torej premika meje mogočega in samovoljno naroča očiščenje poti do cilja, ki si ga je zastavil. Ni naključje, da njegove odločitve vnašajo v vesoljno cerkev zmedo in vznemirjenje. Nasprotno so besede in dejanja njegovega predhodnika papeža Janeza Pavla II. ljudstvo potrjevala v veri in krepila na poti svetosti. To je bila njegova smer. Zato ga danes kličemo sveti Janez Pavel II.  In kam greš ti, Frančišek?